Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah

Pokrajina.

Jeruzalemske gorice so najvzhodnejši predel Slovenskih goric, obdan na severu od Murskega polja, na vzhodu od Medmurja, na jugu od v Panonsko ravan se prelivajočega prehodnega pasu spodnjega Dravskega polja. Najvišji vrh tega koščka slovenskega ozemlja, kjer ljudstvo pridela znano vino “jeruzalemčan”, je Jeruzalem (višina 345 m). Jeruzalem in ostali vrhovi Jeruzalemskih goric (posebno Strmec, Bajzek, Sv. Bolfenk) so lepe razgledne točke, od koder seže oko do Pohorja in Kobanskega, do Boča in Ivanjšice daleč v Panonsko Podravje, preko Prekmurja pa do Blatnega jezera na Ogrsko.

Za Jeruzalemske gorice sta v rabi tudi imeni Ljutomerske gorice in Ormoško-Ljutomerske gorice. Obe imeni sta manj opravičeni, zakaj mesti Ljutomer in Ormož ležita izven Jeruzalemskih goric, prvo na Murskem polju, drugo na prehodu Slovenskih goric v spodnje Dravsko polje.

Jeruzalemske gorice tvori pokrajina 26 katasterskih občin, kjer goji ljudstvo poleg ostalih zemljiških kultur (njiv, travnikov, vrtov, pašnikov, gozdov) tudi vinsko trto. Vinska trta je v Jeruzalemskih goricah stara zem­ljiška kultura, ki so jo gojili že v fevdalni dobi trinajstega in štirinajstega stoletja. Ure daleč so hodili tudi tlačani z Murskega in Dravskega polja obdelovat vinograde cerkvenih in ostalih fevdalcev. Predniki ljudstva, ki obdeluje zemljo v Jeruzalemskih goricah, na sosednjem Murskem in Dravskem polju, so trpeli v stoletja trajajočih bojih domačih fevdalcev s sosednjimi ogrskimi. Stoletja dolgo so kopita ropajočih fevdalskih in turških tolp na pohodih teptala ta košček slovenske zemlje. Potomci fevdalskih tlačanov so težačili ljutomerski, ormoški, ptujski, mariborski, radgonski, graški, dunajski in ostali meščanski gospodi. Sedanji zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah so razvojna posledica stoletnega težačenja. V teh odnosih so živo občuteni sledovi fevdalnega in meščanskega gospodstva.

Kulture.

V 26 katasterskih občinah Jeruzalemskih goric je 6297.0 hektarjev produktivne zemlje. Od celotne produktivne površine pripada posameznim katasterskim občinam: Litmerku 277.8 ha, Libanji 309.9 ha, Pavlovskemu vrhu 175.6 ha, Mihalovcem 252.5 ha, Ivanjkovcem 210.0 ha, Cerovcu 140.8 ha, Veličanam 249.4 ha, Plešivcu 172.9 ha, Brebrovniku 506.1 ha, Vinskemu vrhu 436.3 ha, Sv. Miklavžu 438.8 ha, Kajžaru 83.4 ha, Vuzmetincem 213.0 ha, Ilovcem 206.2 ha, Hermancem 257.3 ha, Gomili 204.2 ha, Kogu 262.5 ha, Lačavesi 144.7 ha, Vitanu 320.7 ha, Jastrebcem 175.6 ha, Radomerju 280.3 ha, Gresovščaku 325.9 ha, Slamnjaku 315.3 ha, Rinčetovi grabi 128.4 ha, Nunski grabi 121.8 ha in Presiki 87.3 haa.¹

V kakem razmerju so posamezne zemljiške kulture? Od celotne pro­duktivne površine 6297.0 ha (100 %) odpade na posamezne kulture:

na njive 1729.2 ha (27.46 %), na vinograde 1363.2 ha (21.65 %),
na travnike 668.6 ha (10.62 %), na pašnike 479.5 ha (7.62 %),
na vrtove 490.8 ha (7.79 %), na gozdove 1511.9 ha (24.01 %),
na stavbišča 53.7 ha (0.85 %),

odnosno v posameznih katasterskih občinah izraženo zgolj v %:

Vinogradi se raztezajo po strmih rebreh, pokrivajo petino produktivne površine. Po grebenih, po širokih plitkih ter ozkih, globokih dolinah so razpeljane ceste, kolniki in klanci do gosposkih zidanih hramov, ki so poleg cerkva raztreseni po najlepših grebenih, do viničarij in do domov ob vznožjih ter dolinah. Po vseh dolinah se raztezajo travniki, malo više se druga v drugo prelivajo krpe gozdov, njiv in sadnih vrtov, največ njiv pa je ob položnih vznožjih in po ravnicah.

Jeruzalemske gorice so pisane in polne naravnih lepot. Privabljajo mnogo tujcev zlasti jeseni v trgatev. Tedaj tudi ožive zidani hrami po strmih vrhovih, mnogi so bili vse leto prazni in zaklenjeni.

Malokdo, ki občuduje to pisano pokrajino v jutranji zarji, v medlečem soncu, v večernem mraku, spomladi, ko pokrajina zeleni in vzcveto sadni vrtovi, v vročem poletju, ko se po polju preliva nebroj barv zoreče pšenice, rži, ječmena, ovsa, zelene koruze, krompirja, ajde, prosa, in ko iz peščene sivine zeleni vinska trta, ter jeseni, ko se vrhovi in doline prelivajo v najpisanejših barvah, malokdo se vpraša, kako to, da so polja razdrobljena v toliko njiv in njivic ter ponekod na vsakem ogonu raste različen pridelek, tako malo pa je velikih obširnih njiv. Malokdo se vpraša, kako to, da so po najlepših rebreh sprostrte skoro same obširne parcele vinogradov z zidanimi velikimi hrami na vrhu in z redko raztresenimi viničarijami, po nekaterih grebenih pa so gosto razmeščene hiše in bajte, pas vinogradov pa je s številnimi “sepi” razdrobljen v mnogo ozkih parcel.

Čigava je zemlja?

Vsa produktivna zemlja v Jeruzalemskih goricah pripada 1417 zem­ljiškim gospodarstvom.² Med temi gospodarstvi, ki imajo zemljo v Jeru­zalemskih goricah, je 1382 individualnih ali družinskih zemljiških gospo­darstev, 35 zemljiških gospodarstev pa pripada raznim ustanovam (cerkvam, šolskim občinam, političnim občinam, društvom, denarnim zavodom). Last­niki³ 733 zemljiških gospodarstev (51.69 odst. vseh) bivajo v Jeruzalemskih goricah, lastniki 684 zemlj. gosp. (48.31 % vseh) bivajo izven Jeruzalemskih goric in sicer:

Zemljiškim gospodarstvom v Jeruzalemskih goricah pripada 3566.1 ha ali 56.63 %, onim izven Jeruzalemskih goric pa 2730.9 ha ali 43.37 % celotne produktivne površine. Podrobneje je to razvidno iz sledeče razpredelnice:

Gornja razpredelnica prikaže mnogo. Skoro polovica produktivne zemlje (43.37 %), ki jo obdeluje ljudstvo v Jeruzalemskih goricah, je last zemljiških gospodarstev izven Jeruzalemskih goric in od tega cela sedmina (14.32 %), ormoškega in ljutomerskega meščanstva. Lastniki skoro ¹⁄₁₀ (9.48 %) pro­duktivne površine bivajo v drugih državah, največ v Avstriji (36 lastnikov, ki imajo v Jeruzalemskih goricah 518.9 ha produktivne površine) dalje v Italiji (1), v Češkoslovaški (2), na Holandskem (1) in v Združenih državah (1).

Odstotno razmerje med lastnino zemljiških gospodarstev v Jeruzalemskih goricah, napram lastnini onih izven njih je pri celotni produktivni površini kakor 56.63 : 43.37. Pri posameznih zemljiških kulturah pa ni tako. Nazorno je to razvidno iz sledeče ponazoritve:

Pri njivah se razmerje občutno spreminja v korist zemlj. gospodarstev v Jeruzalemskih goricah, manj občutno pa tudi pri travnikih, stavbiščih in pašnikih. Pri gozdovih, vrtovih najobčutneje pa pri vinogradih izven Jeru­zalemskih goric, saj pripada tem gospodarstvom n. pr. ⁷⁄₁₀ vse vinogradne površine. Podrobneje je to za vrtove, vinograde in gozdove razvidno iz sledeče razpredelnice:

Tudi ta razpredelnica prikaže mnogo. Manj ko ¹⁄₃ (30.49 %) vseh vino­gradov v Jeruzalemskih goricah je last zemljiških gospodarstev v Jeruza­lemskih goricah, medtem ko je skoro ¹⁄₅ (19.14) %) vinogradne površine last ormoškega in ljutomerskega meščanstva, skoro prav toliko (17.13 %) pa pri­pada razni gospodi izven naše države.

Po vsem tem nastane vprašanje, kaki so ti odnosi v posameznih kata­sterskih občinah.

Katasterske občine.

V vseh Jeruzalemskih goricah pripada lastnikom izven Jeruzalemskih goric 2730.9 hektarjev ali 43.37 odst. celotne produktivne površine, saj jim pripada njiv 23.64 %, travnikov 31.36 %, vrtov 51.03 %, vinogradov 69.51 %, pašnikov 41.13 %, gozdov 46.06 % in stavbišč 38.55 % površine.

V posameznih katasterskih občinah se to razmerje pri nekaterih spre­minja v korist lastnikov v Jeruzalemskih goricah, drugod v korist lastnikov izven njih. To je deloma zavisno od razmerja med posameznimi kulturami (njivami, travniki itd.) v posameznih občinah. Sorazmerno bolj je gojena kul­tura polj, sorazmerno ugodneje je razmerje v lastništvu v korist onim v Jer. goricah; sorazmerno večji je v pos. kat. občini odstotek predvsem vinogradov, sorazmerno ugodnejše je razmerje v lastništvu za lastnike izven Jeruzalemskih goric. Podrobneje je to razvidno iz primerjave med preglednico razmerja (v odstotkih) med površino posameznih kultur v posameznih kat. občinah in med spodnjo preglednico, iz katere je razvidno, kolika površina posameznih kultur pripada lastnikom izven Jeruzalemskih goric, izraženo zgolj v %:

Od gostote naseljenosti v Jeruzalemskih goricah, pa tudi v posameznih kat. občinah je lastninsko razmerje med onimi, ki bivajo v Jeruzalemskih goricah in onimi, ki bivajo izven njih, zavisno v majhni meri.

Gostota naseljenosti.

V vseh Jeruzalemskih goricah je po zadnjem uradnem ljudskem štetju iz leta 1931⁴ bivalo 7584 ljudi. Povprečno biva na 1 km² 120.4 ljudi, odnosno odpade na posameznega prebivalca povprečno 0.83 hektarjev površine zemlje. Jeruzalemske gorice so izrazito kmečka pokrajina, skoro vse prebivalstvo se preživlja z obdelovanjem zemljiških kultur.

Primerjaje celotno produktivno površino, število ljudi, površino, ki odpade na posameznega prebivalca in površino zemlje, ki jo imajo lastniki iz Jeruzalemskih goric, vidimo sledeče:

Jeruzalemske gorice so gosto naseljene, gosteje kakor drugi okoliški pre­deli s prav tako izrazitim kmečkim značajem.⁵ Ljudstvo obdeluje vso zemljo v Jeruzalemskih goricah, toda le 56.63 % celotne produktivne zemlje je last­nina ljudi v Jeruzalemskih goricah. Nazorneje je to razvidno iz naslednje ponazoritve:

Sorazmerno gosta naseljenost v Jeruzalemskih goricah je v zvezi z močnim vinogradniškim značajem predela, saj merijo vinogradi dobro petino (21.65 %) celotne produktivne površine. Toda manj ko tretjina (30.49 %) vse vinogradne površine je lastnina ljudi v Jeruzalemskih goricah. Nazorneje to kaže za pos. kat. občine naslednja ponazoritev:

Iz vseh dosedanjih ugotovitev lahko izvajamo sledeča dejstva:

Jeruzalemske gorice so gosto naseljene. Pogoji preživljanja skrajne ve­čine ljudstva so zavisni od zemljiško lastninskih odnosov. Že samo dejstvo, da bivajo lastniki 43.37 % produktivne zemlje izven Jeruzalemskih goric, ima za posledico, da lastniki porabijo ves morebitni čisti donos na 43.37 % površine izven Jeruzalemskih goric, in to pri vinogradih, kjer je sorazmerno najvišji čisti donos še v občutnejši meri, njega celih ⁷⁄₁₀. Tako so v begu tkzv. čistega donosa izven Jeruzalemskih goric v sosednje kmečke predele (14.22 % celotne odnosno 24.69 % samo vinogradne površine), v Ormož in Ljutomer (14.32 % celotne odnosno 19.14 % samo vinogradne površine), v ostale predele Slovenije (4.36 % odnosno 7.14 %) v druge predele države (0.99 % odnosno 1.41 %) ter izven države (celih 9.48 % celotne odnosno 17.13 % samo vinogradne površine), dani pogoji leto za letom za vedno večjo gospodarsko slabitev Jeruzalemskih goric.

Od kod so lastniki?

Z ozirom na bivališče vseh 1417 lastnikov celotne produktivne površine v Jeruzalemskih goricah, ločimo sledečih šest skupin:

1. 733 lastnikov iz naselij v Jeruzalemskih goricah;

2. 468 lastnikov iz 87 naselij v sosednjih kmečkih predelih in sicer iz 47 naselij na Murskem polju, 17 naselij spodnjih Slov. goric, 11 naselij spodnjega Dravskega polja in 12 naselij Medmurja;

3. 98 lastnikov iz Ormoža in Ljutomera (Ormož 36, Ljutomer 62);

4. 61 lastnikov iz 23 naselij ostale Slovenije in sicer (v oklepajih število lastnikov): Ptuj (7), Hajdina pri Ptuju (2), Domova (1), Cirkovci (1), Negova (1), Goričane (1), Slatina Radenci (1), Gornja Radgona (9), Beltinci (1), Črenšovci (1), Murska Sobota (1), Maribor (18), Studenci pri Mariboru (1), Raz­vanje pri Mariboru (1), Gornja Kungota (1), Slovenska Bistrica (1), Gornja Polskava (2), Grobelno (1), Celje (2), Zavodnja pri Celju (1), Rogaška Slatina (1), Šmarje pri Jelšah (1), Ljubljana (4), Stari trg pri Rakeku (1);

5. 16 lastnikov iz 11 naselij v ostalih pokrajinah države in sicer (v okle­pajih število lastnikov): Čakovec (1), Varaždin (1), Vinica (1), Vsi sveti (2), Zagreb (5), Karlovac (1), Vukovar (1), Novi Sad (1), Subotica (1), Beograd (1), Đevđelija (1);

6. 41 lastnikov izven naše države in sicer (v oklepajih število lastnikov) iz bivše Avstrije (36), Italije (1), Češkoslovaške (2), Holandske (1) in Združe­nih severnoameriških držav (1).

Podrobna struktura.⁶

Ormoški in ljutomerski meščani imajo zemljo v vseh katasterskih ob­činah Jeruzalemskih goric razen v Lačavesi; nekateri lastniki imajo zemljo v eni, drugi v dveh ali v več kat. občinah, deloma je to v zvezi s celotno površino zemlje, ki jo imajo posamezni lastniki v Jeruzalemskih gori­cah. Podrobneje je razvidno iz sledeče preglednice:

Ormoški in ljutomerski meščani imajo v Jeruzalemskih goricah 901.9 ha ali 14.32 % vse produktivne zemlje; oni so lastniki 128.0 ha (7.40 %) vseh njiv, 70.8 ha (10.59 %) travnikov, 52.4 ha (10.68 %) vrtov, 260.9 ha(19.14 %!) vinogradov, 68.4 ha (14.26 %) pašnikov, 315.8 ha (20.84 %!) gozdov, 5.4 ha (10.09 %) stavbišč. Sorazmerno največji delež imajo pri celotni površini gozdov in vinogradov, najmanjši pri njivah.

Med 27 lastniki, ki imajo v Jeruz. goricah zemlje v velikosti do 1 ha, jih je le 7 brez vinograda, vsi ostali imajo vinograd; vinograd prevladuje saj meri nad polovico vse zemljiške površine teh lastnikov.

Med 12 lastniki z velikostjo od 1 do 2 ha so trije brez vinograda; tudi tukaj prevladuje vinograd (nad ²⁄₅ vse lasti), sledi gozd (¹⁄₅) nato njive.

Med 26 lastniki z velikostjo od 2 do 5 ha je le eden brez vinograda; vinograd izrazito prevladuje, saj je skoro polovica vse lasti vinogradna, če­trtina pa gozda.

Med 12 lastniki z velikostjo od 2 do 5 ha je le eden brez vinograda; največ imajo ti lastniki gozda (skoro tretjino), vinograda pa četrtino vse svoje lasti.

Med 10 lastniki z velikostjo od 10–20 ha in 11 z velikostjo nad 20 ha vsi vinograde in sicer vinograd prevladuje pri posameznikih v 6 (pri skupini 10–20 ha) odnosno v 5 primerih (pri skupini nad 20 ha), pri ostalih pa prevladuje gozd; saj je vinograda skoro tretjina odnosno četrtina, gozda pa tretjina, odnosno dve petini vse lasti teh 10 odnosno 11 lastnikov.

11 zemljiških lastnikov iz Ormoža in Ljutomera ima v Jeruzalemskih gori­cah več zemlje kakor vseh 87 ostalih lastnikov, ki imajo vsak do 20 ha zemlje. Največ ima grofica Wurmbrandt iz Ormoža (161.1 ha, od tega 77.1 ha gozda, 29.6 ha vinograda), slede dr. Varda Charlota iz Ljutomera (110.2 ha, od tega 61.2 ha gozda, 13.3 ha vinograda, 15.5 ha travnikov), Krainz Alojz iz Ljuto­mera (69,6 ha, od tega 28.5 ha gozda, 16,4 ha vinograda), Zemljič F. I. iz Ljutomera (43.6 ha, od tega 18.7 ha vinograda), Michelitzt L. O. I. iz Ljuto­mera (39.3 ha od tega 16.1 ha vinograda), Veselič I. B. iz Ormoža (35.4 ha, od tega 13.6 ha vinograda), cerkev in župnišče iz Ljutomera (26.2 ha, od tega 13.6 ha vinograda), ljutomerska občina (24.1 ha, od tega 8.3 ha gozda, 5.5 ha vinograda); nad 20 ha pa imajo tudi Ozmec G. Št. iz Ormoža, Okrajna poso­jilnica iz Ormoža in Žitek M. F. iz Ljutomera.⁷

61 lastnikov iz 23 naselij (vasi, trgov in mest) širom Slovenije ima zemljo v vseh kat. občinah Jeruz. goric, razen v Ilovcih; nekateri lastniki imajo zemljo v eni, drugi v dveh in več kat. občinah, kar je podrobneje razvidno iz sledeče preglednice:

Med vsemi 61 lastniki jih je le 7 brez vinograda, in sicer 2 v skupini do 1 ha, 3 v skupini 1–2 ha, 1 v skupini 2–5 ha, 1 v skupini 5–10 ha. Vinograd prevladuje, saj je vinogradne tri petine vse zemlje teh lastnikov (do 1 ha), odnosno čez tretjino (v skupinah 1–2 ha, 2–5 ha, 5–10 ha, 10–20 ha, nad 20 ha). Ti lastniki imajo v Jeruzalemskih goricah 274.6 ha ali 4.36 % vse produktivne zemlje; oni imajo 48.2 ha (2.78 %) vseh njiv, 24.6 ha (3.68 %) travnikov, 33.6 ha (6.84 %) vrtov, 97.3 ha (7.14 odst.) vinogradov, 24.5 ha (5.10 %) pašnikov, 44.5 ha (2.94 %) gozdov, 2.0 ha (3.80 odst.) stavbišč. Sorazmerno najbolj so ti lastniki udeleženi pri lastništvu vinogradov, najmanj pri njivah.

Največ ima Pongratz Gvido iz Dornove⁸ (47.2 ha, od tega 20.8 ha vino­grada); slede Fürst Konrad iz Ptuja (41.2 ha, od tega 9.8 ha gozda, 9.2 ha travnikov, 7.6 ha vinograda), Spodnještajerska Ljudska posojilnica, Maribor, (13.1 ha, od tega 3.7 ha vinograda, 3.3 ha gozda), Halbert Kurt iz Maribora (10.9 ha, od tega 4.03 ha vinograda). Ti štirje lastniki imajo dve petini, ostalih 57 lastnikov širom Slovenije pa tri petine celotne pripadajoče površine.

Največ zemlje med temi lastniki imajo oni iz Maribora (po številu 18); so lastniki 76.6 ha površine, od tega 27.7 ha vinograda, lastniki iz Ptuja (skupno jih je 7) imajo 58.0 ha površine, od tega 14.0 ha vinograda, 12.8 ha gozda, 11.2 ha travnikov, lastniki iz Gornje Radgone (po številu 9) pa imajo 35.3 ha površine, od tega 15.4 ha vinograda. Je torej mariborska, ptujska in gornjeradgonska meščanska gospoda občutno udeležena v lastništvu zemlje v Jeruzalemskih goricah. Imena kakor Ostapavitz, Ornigg, Wegscheider, Sölch, Blumenau, Schrauke, Wadnou, Zorzini, Clotar Bouvier, Hälbert, Fürst, Pongratz pa povedo še to, da je mnogo te gospode tuje krvi.

16 lastnikov iz 11 naselij v ostalih pokrajinah države (izven Slovenije) ima zemljo v 11 kat. občinah (Kog, Vitan, Lačaves, Vuzmetinci, Kajžar, Sv. Miklavž, Plešivec, Brebrovnik, Ivanjkovci, Libanja, Litmerk); večina med njimi ima zemljo le v eni kat. občini, podrobneje je to razvidno iz sle­deče preglednice:

Med vsemi 16 lastniki so le trije brez vinograda, in sicer 2 lastnika v skupini do 1 ha, 1 pa v skupini 2–5 ha. Vseh ostalih 13 lastnikov ima v Jeruzalemskih goricah vinograde in je skoro tretjina vse zemlje teh lastnikov v Jeruzalemskih goricah vinogradne. Teh 16 lastnikov ima v Jeruzalemskih goricah 62.5 ha ali 0.99 odst. vse produktivne zemlje, oni imajo 8.1 ha (0.47 odst. vseh) njiv, 5.5 ha (0.82 odst.) travnikov, 8.8 ha (1.80 odst.) vrtov, 19.1 ha (1.41 odst.) vinogradov, 4.0 ha (0.84 odst.) pašnikov, 16.3 ha (1.08 odst.) gozdov, 0.6 ha (1.17 odst.) stavbišč. Sorazmerno največji delež imajo pri celotni površini vrtov in vinogradov, sorazmerno najmanjšega pri njivah.

Grof Bonbeles iz Vinice ima v Jeruz. goricah več zemlje kakor vseh ostalih 15 lastnikov te skupine, on ima tri četrtine vseh vrtov te skupine, tri četrtine vinogradov, polovico gozdov. Njegovo zemljišče v Jeruz. goricah meri 33.7 ha, od tega vinograda 12.6 ha, gozda 8.2 ha, vrtov 6.5 ha.⁹

41 lastnikov izven naše države ima zemljo v vseh kat. občinah Jeruz. goric, razen v k. o. Jastrebci, Kog in Litmerk; nekateri med njimi imajo zemljo v eni, drugi v dveh in več kat. občinah. Podrobneje je to razvidno iz sledeče preglednice:

Teh 41 lastnikov izven države ima v Jeruzalemskih goricah 596.5 ha ali 9.48 odst. celotne produktivne površine; oni imajo 81.5 ha (4.71 odst. vseh) njiv, 44.3 ha (6.62 odst.) travnikov, 70.1 ha (14.28 odst.) vrtov, 233.5 ha (17.13 odst.) vinogradov, 45.9 ha (9.57 odst.) pašnikov, 117.1 ha (7.75 odst.) gozdov, 4.1 ha (7.69 odst.) stavbišč. Sorazmerno najbolj so udeleženi pri celotni površini vinogradov (saj so lastniki skoro petine vse vinogradne povr­šine v Jeruz. goricah, odnosno je skoro polovica vse njihove lasti vinogradna), vrtov, najmanj pa pri njivah.

Med njimi ima 5 lastnikov zemlje vsak do 1 ha, vsi vinograde. Štirje med njimi so iz Gradca, eden iz Leibnitza, vsi iz bivše Avstrije.

Med 3 lastniki z velikostjo 1–2 ha v Jeruzalemskih goricah je eden brez vinograda. Vsi so iz bivše Avstrije.

Imena kakor Polanec, Miki, Zavratnik, Senekovič, Kreps pričajo, da so nekateri med temi lastniki naše krvi.

Med 7 lastniki z velikostjo 2–5 ha imajo vsi v Jeruzalemskih goricah vinograde; vinograd meri skoro polovico vse površine zemlje teh lastnikov. Eden med lastniki je iz Italije (Chiozza – Trst), eden iz USA (Kovačič – Chicago; izseljenec!), ostali so iz bivše Avstrije, razen enega (Janžek – Du­naj) vsi tuje krvi.¹⁰

26 lastnikov, ki imajo vsak nad 5 ha zemlje v Jeruzalemskih goricah, a jih je 23 iz bivše Avstrije, 2 iz Češkoslovaške, 1 iz Holandske imajo skupno 568.4 ha zemlje, od tega 220.8 ha samo vinograda, torej nad polovico tega, kar imajo vsi lastniki, ki bivajo v Jeruz. goricah (ti imajo 415.7 ha vino­grada!).

Med temi lastniki izven države imajo: 6 vsak po 5–10 ha (med njimi 2 samostana iz Gradca), 7 vsak po 10–20 ha, 13 lastnikov pa ima vsak več kakor 20 ha zemlje v Jeruzalemskih goricah.¹¹

Benediktinski samostan Admont ima v Jeruzalemskih goricah 93.1 ha zemlje, od tega 34.3 ha vinograda, 23.7 ha gozda, 14.6 ha njiv. Med ostalimi lastniki iz bivše Avstrije imajo zemlje: Sigmunt – Dunaj 39.8 ha, od tega 10.5 ha vinograda, 10.9 ha gozda; Hinze Fr. – Haleim 38.7 ha, od tega 7.0 ha vinograda, 10.3 ha vrtov, 12.6 ha gozda; Kodolitsch – Radgona 37.5 ha, od tega 18.6 ha vinograda, 9.9 ha njiv; Sekovska škofija 30.5 ha, od tega 14.6 ha vinograda; Schenkel Th. – Gradec 26.2 ha, od tega 6.9 ha vino­grada; Samostan Rein pri Gradcu 25.8 ha, od tega 13.8 ha vinograda; Kleinoscheg – Gösting pri Gradcu 24.1–ha, od tega 10.8–ha vinograda; Dominikanski konvent – Gradec 20.8 ha, od tega 10.1 ha vinograda; Pferer – Gradec 20.1 ha, od tega 8.5 ha vinograda. Grofica Luchessi – Palli iz Holandske ima v Jeruzalemskih goricah 26.0 ha zemlje, od tega 8.4 ha vinograda, 9.2 ha gozda; Trautmansdorf iz Češkoslovaške ima 24.9 ha, od tega 12.2 ha vino­grada; Pitter iz Češkoslovaške pa 21.3 ha, od tega 7.1 ha vinograda, 6.3 ha gozda. Vseh 13 lastnikov, ki bivajo izven naše države in ima vsak v Jeru­zalemskih goricah več kakor 20 ha zemlje, imajo skupno 428.7 ha, od tega 162.7 ha vinograda, 85.7 ha gozda, 63.6 ha njiv, 47.4 ha vrtov. To samo v Jeruzalemskih goricah.11)

7 lastnikov iz bivše Avstrije ima v Jeruzalemskih goricah zemlje vsak po 10–20 ha. Pri vseh izrazito prevladuje vinograd (saj meri skoro polovico vse njihove zemlje). Med temi 7 lastniki sta 2 z Dunaja (Hoffmann, Wolf), 2 iz Gradca (grof Korynski, Kleinscheg), po 1 iz Wildona (grof d’Avernas), Kindberga (Bauman) in Solnograda (vojvoda Arenberg). Skupno imajo 93.3 ha, od tega 42.9 ha vinograda.

Tudi pri 6 lastnikih iz bivše Avstrije, od katerih vsak ima v Jeruzalemskih goricah 5–10 ha, prevladuje vinograd. Vsi imajo v Jeruzalemskih goricah 46.3 ha, od tega 15.2 ha vinograda. Med njimi so 4 individualni lastniki (Leschnig, Sterr, Eder, Safin de Corpon) in 2 samostana (minoriti – Gra­dec, Gratwein – Gradec).

Med vsemi lastniki (36) iz bivše Avstrije ima 5 samostanov in 1 škofija v Jeruzalemskih goricah skupno 182.0 ha produktivne zemlje, od tega 78.6 ha vinograda, 35.6 ha gozda, 27.7 ha njiv. Ostali lastniki iz Gradca (12) imajo v Jeruzalemskih goricah 95.2 ha zemlje, od tega 33.9 ha vinogradov, 18.6 ha gozda, 13.5 ha vrtov; oni z Dunaja (7) pa imajo 86.6 ha, od tega 29.6 ha vinograda, 22.1 ha gozda.

Zemljiški lastniki iz Ormoža in Ljutomera, ostale Slovenije, ostalih po­krajin države in izven države imajo torej sledečo produktivno površino zemlje v Jeruzalemskih goricah, izraženo v ha odnosno odstotkih celotne površine posameznih kultur:

Velikost zemljišč in število lastnikov je razvidno iz sledeče preglednice:

Oni imajo sledečo produktivno površino zemlje v Jeruzalemskih goricah, izraženo v ha:

odnosno imajo sledečo površino samo vinograda, izraženo v ha:

Nastane vprašanje, kakšna so ta razmerja pri lastnikih v Jeruzalemskih goricah in onih iz okoliških kmečkih predelov.

Lastniki iz sosednih kmečkih naselij.

V 87 naseljih v soseščini Jeruzalemskih goric biva 468 lastnikov zemlje v Jeruzalemskih goricah. 155 lastnikov biva na Murskem polju v 47 naseljih, 58 v spodnjih Slovenskih goricah v 17 naseljih, 233 na prehodnem spodnjem Dravskem polju v 11 naseljih, 22 pa v Medmurju v 12 naseljih. Večina ima zemljo tudi izven Jeruzalemskih goric.

Njih zemljišča v Jeruzalemskih goricah so različne velikosti, kar je raz­vidno iz sledeče preglednice:

Teh 468 lastnikov ima zemljo v vseh kat. občinah Jeruzalemskih goric, nekateri v eni, drugi v dveh ah več kat. občinah, kar je podrobneje razvidno iz sledeče preglednice:

Skupno imajo v Jeruzalemskih goricah 895.3 ha zemlje ah 14.22 odst. celotne produktivne površine; oni so lastniki 143.1 ha (8.28 odst. vseh) njiv, 64.4 ha (9.65 odst.) travnikov, 85.5 ha (17.43 odst.) vrtov, 336.6 ha (24.69 odst.) vinogradov, 54.4 ha (11.36 odst.) pašnikov, 202.7 ha (13.45 odst.) gozdov in 8.6 ha (15.71 odst.) stavbišč. Sorazmerno najbolj so udeleženi pri celotni površini vinogradov (saj so lastniki četrtine vse vinogradne površine v Jeru­zalemskih goricah, odnosno sta dve tretjini vse njihove lasti v Jeruzalemskih goricah v vinogradih!), vrtov in gozdov, najmanj pri njivah.

Med temi lastniki je 28 takih, ki imajo v Jeruzalemskih goricah zemljišča v velikosti nad 5 ha zemlje (13 z Murskega polja, 4 iz sp. Slovenskih goric, 11 s sp. Dravskega polja) in imajo samo tile dve petini celotne produktivne površine vse lasti lastnikov iz sosednjih kmečkih naselij, odnosno imajo polo­vico travnikov, tretjino njiv, skoro tretjino vinogradov in pašnikov ter dve petini vrtov, lastnine 468 lastnikov iz sosednjih naselij.

Vinogradi so najvažnejša zemljiška kultura v Jeruzalemskih goricah. Kakor je lastništvo zemlje v Jeruzalemskih goricah onih lastnikov, ki bivajo 21v Ormožu in Ljutomeru (98), v ostali Sloveniji (61), v ostalih predelih države (16) in izven države (41) v prvi vrsti vezano na vinograde (skupno imajo 44.82 odst. vse vinogradne površine v Jeruzalemskih goricah!), prav tako je vezano lastništvo 468 lastnikov iz sosednjih kmečkih naselij, ki imajo zemljišča tudi v Jeruzalemskih goricah, v prvi vrsti na vinograde, saj imajo ti lastniki četrtino vse vinogradne površine v Jeruzalemskih goricah.

Izmed njih je le 61 ali 13.04 odst. brez vinograda, vsi drugi, t. j. 407 lastnikov ima v Jeruzalemskih goricah vinograde. Podrobneje je to razvidno iz sledeče preglednice:

Le 41 lastnikov izmed 259 (z zemljišči v Jeruzalemskih goricah do 1 ha) je brez vinogradov, odnosno 11 izmed 101 (z zemljišči 1–2 ha), odnosno 9 izmed 80 (z zemljišči 2–5 ha), vsi lastniki z zemljišči nad 5 ha velikosti (28) imajo poleg ostalih zemljiških kultur v Jeruzalemskih goricah tudi vino­grade. Velikost vinogradov posameznih lastnikov je podrobneje razvidna iz sledečih dveh preglednic:

Pri lastnikih, ki imajo v Jeruzalemskih goricah manjša zemljišča, izrazito prevladuje vinograd pred ostalimi zemljiškimi kulturami, saj je v skupini lastnikov z zemljišči do 1 ha 24.77 odst. (54 izmed 218), pri skupini od 1 do 2 ha pa 18.89 odst. (17 izmed 90) takih, da merijo vinogradi več kakor vse ostale kulture. Pri večjih zemljiščih je poleg vinogradov tudi mnogo gozda, travnikov in njiv, saj ima 28 lastnikov z zemljišči nad 5 ha velikosti polovico vseh gozdov, skoro tretjino vseh travnikov in tretjino vseh njiv, ki so v Jeruzalemskih goricah last ljudi iz sosednjih kmečkih naselij.

Sorazmerno večjemu številu lastnikov s sp. Dravskega polja (233) in z Murskega polja (155) napram onim iz sp. Slovenskih goric (58) in iz Med­murja (22) je delni vzrok v tem, da na Murskem polju in na sp. Dravskem polju (z izjemo grička Hum) ni vinogradov, dočim v sp. Slovenskih goricah in v Medmurju goje tudi vinogradništvo.

Sorazmerno večje število lastnikov vinogradov nad 1 ha velikosti z Mur­skega polja (41, odnosno 27.89 odst. vseh lastnikov vinogradov od tod) napram onim iz sp. Slovenskih goric (8, odnosno 19.04 odst.), s sp. Dravskega polja (33, odnosno 16.17 odst.) in iz Medmurja (nič!) kaže, da je na Murskem polju sorazmerno mnogo večjih zemljiških gospodarstev.¹²

Večina zemljiških gospodarstev 468 lastnikov v soseščini Jeruzalemskih goric ima zemljo tudi v sosednjih naseljih in to večji del svoje zemlje. Večina izmed teh gospodarstev je kmečkih. Vsa niso. Izmed njih ima v Jeruzalemskih goricah največ velikonedeljska uprava Nemškega viteškega reda (124.1 ha produktivne površine, od tega 36.2 ha vinogradov, 53.3 ha gozdov, 12.9 ha vrtov!).¹³ Zadravec J. J. iz Središča (mlinska industrija!) ima 13.6 ha, od tega 6.2 ha (!) vinograda; uprava Kočevarjeve posesti iz Središča 10.7 ha, od tega 5.2 ha vinograda.¹⁴ Zemljišča, kjer merijo vinogradi nad 4 ha, imajo v Jeruzalemskih goricah tudi sledeči lastniki iz sosednjih naselij: Mursa J. – Krapje (6.6 ha, od tega 4.9 ha vinograda), Kosi A. M. – Središče (7.2 ha, od tega 4.5 ha vinogradov), Kovačič F. A. – Cven (8.0 ha, od tega 4.3 ha vinograda).

Med 468 lastniki iz sosednjih kmečkih naselij pripada največ zemlje v Jeruzalemskih goricah lastnikom iz Velike Nedelje, Središča, Vodranec, Huma, Pušinec, Grab, Pavlovec, Šalovec, Obreža (sp. Dravsko polje), iz Žerovinec in s Hardeka (sp. Slov, gorice), iz Stročje vasi, Mote, Cvena, Noršinec, Bunčan, Krapja, Cezanjevec (Mursko polje). Podrobneje je to razvidno iz sledeče preglednice:

69 naseljih biva ostalih 175 lastnikov, ki imajo skupno v Jeruzalem­skih goricah 276.3 ha zemlje, od tega vinogradov 97.6 ha, torej sorazmerno manj, saj je odstotno razmerje med prvimi in temi v njih številu kakor 62.6 odst. : 37.4 odst., v skupni površini kakor 69.14 odst. : 30.86 odst. v površini vinogradov kakor 71.02 odst. : 28.98 odst.

Zemlja lastnikov iz Jeruzalemskih goric v sosednjih naseljih.

V 7 naseljih Murskega polja (in na področju kat. občine Ljutomer), v 6 naseljih sp. Slovenskih goric, v 7 naseljih sp. Dravskega polja (in na področju kat. občine Ormož) ter v 3 naseljih Medmurja imajo zemljo tudi nekateri zemljiški lastniki iz Jeruzalemskih goric.¹⁵ Teh lastnikov je 129.

O njih številu v posameznih kat. občinah Jeruzalemskih goric in o njih zemlji v sosednjih kmečkih naseljih je podrobneje razvidno iz sledeče pre­glednice:

Iz ostalih 4 kat. občin Jeruzalemskih goric nima noben lastnik zemlje v sosednjih naseljih.

Sorazmerno največ imajo lastniki iz Jeruzalemskih goric v okoliških naseljih njiv, gozdov in travnikov. Vinograde imajo le v nekaj primerih, in to v Medmurju in v sp. Slovenskih goricah. Zanimiva je primerjava gornje preglednice z naslednjo, kjer je razvidno, koliko imajo lastniki iz so­sednjih kmečkih naselij zemlje v 22 kat. občinah Jeruzalemskih goric.¹⁶

Lastniki iz posameznih kat. občin Jeruzalemskih goric imajo v sosednjih kmečkih naseljih več zemlje kakor lastniki iz teh naselij v posameznih kat. občinah Jeruzalemskih goric pri skupni površini le v treh primerih (Ivanj­kovci, Cerovec, Jastrebci), pri posameznih kulturah pa: njive v 7 primerih (Ivanjkovci, Cerovec, Brebrovnik, Jastrebci, Radomerje, Rinčetova graba, Presika); travniki v 6 primerih (Pavlovski vrh, Cerovec, Vinski vrh, Rado­merje, Slamnjak, Presika); gozdovi v 7 primerih (Ivanjkovci, Cerovec, Vinski vrh, Kog, Lačaves, Vitan, Jastrebci).

Skupno pa imajo lastniki iz sosednjih kmečkih naselij v 22 kat občinah Jeruzalemskih goric znatno več zemlje v celoti kakor v posameznih kulturah (tudi njiv, travnikov in gozdov) kot pa imajo lastniki iz 22 kat. občin iste izven Jeruzalemskih goric v sosednjih kmečkih naseljih. Razen tega imajo lastniki iz sosednjih naselij tudi zemljo v ostalih 4 kat. občinah Jeruzalemskih goric (Plešivec, Sv. Aliklavž, Kajžar, Ilovci), dočim lastniki iz teh kat. občin nimajo zemlje izven Jeruzalemskih goric. Tako presega skupna površina zemlje v Jeruzalemskih goricah, last ljudi iz sosednjih kmečkih naselij, po­vršino zemlje, ki jo imajo lastniki iz Jeruzalemskih goric v sosednjih kmečkih predelili za celih 648.7 ha, od tega 39.3 ha njiv, 22.8 ha travnikov, 81.5 ha vrtov, 333.0 ha vinogradov, 48.9 ha pašnikov, 114.7 ha gozdov in 8.5 ha stavbišč.

129 zemljiških gospodarstev iz Jeruzalemskih goric z zemljo v Jeruzalem­skih goricah in v sosednjih kmečkih naseljih pa pripada sledečim veli­kostnim skupinam:¹⁷

Teh 129 zemljiških gospodarstev je del vseh 733 zemljiških gospodar­stev, katerih lastniki bivajo v Jeruzalemskih goricah.

1 Gradivo: posestni listi, naloženi za prvih 20 katasterskih občin pri katasterski upravi v Ptuju (1808 posestnih listov), za zadnjih 6 katasterskih občin pri kataster­ski upravi v Ljutomeru (349 posestnih listov) in sicer po stanju v letu 1936.

2 Ločiti je pojma zemljiško gospodarstvo in kmečko gospodarstvo; dokler govo­rimo zgolj o zemljiškem gospodarstvu, ni upoštevan slojni vidik.

3 Na imena 733 lastnikov zemlj. gospodarstev je naloženih 1176 posestnih listov, na imena 684 lastnikov zemljiških gospodarstev, ki bivajo izven, a imajo zemljo v Jeruzalemskih goricah, je naloženih 981 posestnih listov.

4 Podatki so objavljeni v “Krajevnem leksikonu Dravske banovine”, Ljubljana 1937. Imena naselij se večinoma krijejo z imeni kat. občin. V nekaterih kat. obči­nah pa je več naselij in sicer v kat. o. Litmerk (Litmerk, Lesniški vrh), k. o. Plešivec (Plešivec, Jeruzalem), k. o. Sv. Miklavž (Sv. Miklavž, Krčevina), k. o. Radomerje (Radomerje, Radomerščak), k. o. Gresovščak (Gresovščak, Železne dveri) in k. o. Slamnjak (Slamnjak, Podgradje).

5 Navajam nekaj primerov za upravne občine (vsaka vsebuje več kat. občin). Podatki so preračunani na osnovi podatkov o površini in o številu preb., objavlje­nih v “Krajevnem leksikonu”. Na 1 prebivalca odpade zemlje v ostalih Slovenskih goricah: Sv. Tomaž 1.07 ha, Velika Nedelja 1.08 ha, Polenšak 1.58 ha, Sv. Lovrenc–Juršinci 1.34 ha; na sp. Dravskem polju: Središče 1.25 ha, Hum 1.19 ha; na Murskem polju: Ljutomer okolica 1,06 ha; v Medmurju: Štrigova 0.85 ha. Medmurje je zelo obljudeno, pribl. kakor Jeruz. gorice. V Halozah, za katere je znana visoka oblju­denost, odpade na prebivalca: v Zavrču 0.84 ha (36 % vinogradov!), v Sv. Barbari 1.04 ha, v Podlehniku 1.48 ha, v Majšperku 1.55 ha, v Leskovcu 1.19 ha.

6 Nekatera zemljiška gospodarstva s sedežem v Jeruzalemskih goricah imajo zemljo tudi v sosednjih kmečkih predelih. Zavoljo izrednih medsebojnih odnosov bomo prikazali prvo in drugo skupino nazadnje.

7 Pri tem je potrebno upoštevati še to, da imajo ti lastniki zemljo tudi drugod; tako ima n. pr. po podatkih zbranih v knjigi A. Prepeluh: Naš veliki socijalni pro­blem Agrarna reforma (Ljubljana 133) grofica Wurmbrandt v Sloveniji 578.0 ha zemlje, od tega 166.0 ha obdelovalne in 397.2 ha gozda; Krainz Alojz iz Ljutomera pa ima v celoti 269.6 ha, od tega 67.2 ha obdelovalne zemlje in 192.4 ha gozda.

8 V vsej Sloveniji pa ima Pongratz Gvido 485.6 ha zemlje, od tega 211.8 ha obdelovalne in 249.1 ha gozda. (Glej A. Prepeluh.)

9 Grof Bonbeles ima ogromne površine zemlje tudi drugod, predvsem na Hrvaškem.

10 Med temi lastniki naše krvi so nekateri izseljenci iz Jeruzalemskih goric.

11 Ti lastniki imajo zemljo tudi drugod. Za nekatere je znano, da imajo samo v Sloveniji: Samostan Admont skupno 497.3 ha, od tega 323.0 ha obdelovalne zemlje, 132.3 ha gozda; Kodolitsch 362.1 ha, od tega 104.7 ha obdelovalne zemlje in 242.1 ha gozda; Trautmansdorf 599,1 ha, od tega 227.8 ha obdelovalne zemlje in 344.3 ha gozda. (Glej A. Prepeluh.)

12 Podrobna raziskovanja teh odnosov presegajo okvir te študije.

13 Ta red ima tudi drugod v Sloveniji zemljo skupno 497.3 ha, od tega 323.0 ha obdelovalne zemlje in 132.3 ha gozda. (Glej A. Prepeluh.)

14 Oba lastnika imata zemljo tudi v Središču.

15 Gradivo: 92 posestnih listov, naloženih za kat. občine Žerovinci (17), Lakonci (1), Stanovno (7), Runeč (1), Šardinje (1), Hardek (1), Ormož (3), Pavlovci (7), Pušinci (1). Frankovci (2), Hum (14), Šalovci (16), Grabe (1) in Vodranci (20) pri katasterski upravi v Ptuju; 67 posestnih listov naloženih za kat. občine Stanetinec (2), Sv. Urban (7), Robadja (10), Stročja vas (8), Pristava (15), Cven (1), Mota (1), Ljutomer (9), Noršinci (1), Kamenščak (8) in Mekotnjak (5) pri katasterski upravi v Ljutomeru.

16 Zemlja lastnikov iz Jeruzalemskih goric v kat. občinah Ljutomer in Ormož, skupno 15.1 ha, od tega 8.5 ha njiv, 5.3 ha travnikov, 0.1 ha vrtov, 1.2 ha pašnikov in 0.1 ha gozdov, je v teh primerjavah dodeljena v sklop sosednjih naselij.

17 Pri zemljiških gospodarstvih, katerih lastniki bivajo v Jeruz. goricah, je upo­števana celotna površina njih zemljiške lastnine, pri vseh ostalih pa le zemljišča v Jeruzalemskih goricah.

Naprej

Naslovna stran