Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah

Lastniki iz Jeruzalemskih goric

56.63 odstot. celotne produktivne površine zemlje v Jeruzalemskih gori­cah pripada 733 zemljiškim gospodarstvom, katerih lastniki bivajo v Jeru­zalemskih goricah. Ta gospodarstva merijo skupno 76.36 odstot. vseh njiv, 68.64 odstot. vseh travnikov, 48.97 odstot. vseh vrtov, 30.49 odstot. vseh vinogradov, 58.87 odstot. vseh pašnikov, 53.94 odstot. vseh gozdov in 61.45 odstot. vseh stavbišč v Jeruzalemskih goricah.

Med 733 zemljiškimi gospodarstvi ima 604 zemljo le v Jeruzalemskih goricah, 129 pa ima zemljo v Jeruzalemskih goricah in izven njih v 25 so­sednjih kmečkih naseljih. Posamezna gospodarstva so različne velikosti. Njih struktura je podrobneje razvidna iz sledečih preglednic:

Največ zemljiških gospodarstev nad 10 ha velikosti je v kat. občinah Libanja (8), Mihalovci (10), Vinski vrh (18), Sv. Miklavž (12), Radomerje (6).

Primerjava strukture zemljiških gospodarstev lastnikov iz Jeruzalemskih goric s strukturo zemljiških gospodarstev v vsej Sloveniji¹⁸ kaže, da v Jeru­zalemskih goricah še izraziteje kakor drugod prevladuje malo zemljiško gospodarstvo (v Jeruzalemskih goricah je ²⁄₅ gospodarstev velikih do 2 ha, v vsej Sloveniji pa ¹⁄₃, odnosno v Jeruz. goricah ²⁄₃ do 5 ha, v vsej Sloveniji pa ³⁄₅)

Nekateri lastniki teh 733 zemljiških gospodarstev imajo zemljo v eni, drugi v dveh ali več kat. občinah Jeruzalemskih goric, odn. 25 sosednjih naselij. Podrobneje je to razvidno iz sledeče preglednice:

Skoro polovica vseh zemljiških gospodarstev ima zemljo v več kakor 1 kat. občini, med njimi je čez eno tretjino onih gospodarstev z velikostjo do 5 ha. Iz gornjega je razvidna velika razdrobljenost, ki je v resnici še večja, kajti tukaj ni upoštevana razdrobljenost zemljišč posameznih gospo­darstev v okviru posameznih kat. občin. V razdrobljenosti pa je šibkost gospodarstva. Večina zemljiških gospodarstev v Jeruzalemskih goricah ima zavoljo razdrobljenosti slabe pogoje.

Lastniki 733 zemljiških gospodarstev v Jeruzalemskih goricah imajo 3566.1 ha celotne produktivne površine Jeruzalemskih goric. Podrobneje je to razvidno iz preglednice na str. 30.

Lastniki, ki bivajo v Jeruzalemskih goricah, imajo le 76.36 odstot. njiv, 68.64 odstot. travnikov, 48.97 odstot. vrtov, 30.49 odstot. vinogradov, 58.87 odstot. pašnikov, 53.94 odstot. gozdov, 61.45 odstot. stavbišč, odnosno le 56.63 odstot. celotne produktivne površine zemlje v Jeruzalemskih goricah, ostalo je last lastnikov izven Jeruzalemskih goric.

Ako je razmerje med površino posameznih kultur (njiv, travnikov, vrtov, vinogradov, pašnikov, gozdov, stavbišč) pri celotni produktivni površini v Jeruzalemskih goricah kakor (izraženo v odstotkih):

je razmerje pri zemlji, ki jo imajo lastniki iz Jeruzalemskih goric kakor (iz­raženo v odstotkih):

torej za te lastnike predvsem ugodneje pri njivah, skrajno neugodno pri vinogradih. Dočim so lastniki tri četrtine površine vseh njiv, so lastniki le do ene tretjine vseh vinogradov v Jeruzalemskih goricah.

129 izmed 733 lastnikov iz Jeruzalemskih goric ima zemljo tudi v so­sednjih naseljih. Podrobneje je to razvidno iz sledeče preglednice:

V Jeruzalemskih goricah in v 25 sosednjih naseljih ima 733 lastnikov, ki biva v Jeruzalemskih goricah, skupno 3812.4 ha celotne produktivne po­vršine, odnosno 1423.9 ha njiv, 500.6 ha travnikov, 244.3 ha vrtov, 419.3 ha vinogradov, 287.9 ha pašnikov, 903.3 ha gozdov in 33.1 ha stavbišč. Podrobneje je to razvidno iz sledečih dveh preglednic:

Iz gornje preglednice je razvidno, da so sorazmerno bolj udeležena pri lastništvu njiv zemljiška gospodarstva skupin 2–20 ha, pri travnikih sku­pine nad 5 ha, pri vrtovih skupine do 5 ha, pri vinogradih skupine do 5 ha in skupina nad 30 ha, pri pašnikih skupini do 1 ha, skupini 2–10 ha in skupina nad 30 ha, pri gozdovih skupine nad 10 ha, pri stavbiščih pa skupine do 5 ha velikosti.

Primerjava Jeruzalemskih goric z vso Slovenijo¹⁹ v vprašanju, v kakem razmerju je lastnina med posameznimi velikostnimi skupinami zemljiških gospodarstev, kaže, da je pri 733 zemljiških gospodarstvih lastnikov iz Jeru­zalemskih goric pri celotni lastnini udeleženo malo zemljiško gospodarstvo v večji meri, kakor velja to za vso Slovenijo. Skupini do 0.5 ha velikosti pripada 0.59 odstot. površine (v vsej Sloveniji 0.4 odstot.), 0.5–1 ha 1.54 (0.8), 1–2 ha 5.41 (2.3), 2–5 ha 18.50 (9.8), 5–10 ha 22.96 (16.2), odstotkov, ali skupno skupinam do 10 ha 49.0 odstot. (v vsej Sloveniji 29.5 odstot!); pri večjih gospodarstvih pa je obratno: 10–20 ha 26.86 odstot. (26.9 odstot.), nad 20 ha 24.14 odstot. (43.6 odstot.!) ali skupno skupinam nad 10 ha 51.0 odstot. (v vsej Sloveniji 70.5 odstot.).

Podrobno je to razvidno tudi iz sledeče preglednice o povprečni po­vršini posameznega zemljiškega gospodarstva v okviru pos. velikostne skupine:

Dejstvu, da pripade povprečno posameznemu zemljiškemu gospodarstvu lastnikov iz Jeruzalemskih goric več zemlje, kakor pa v vsej Sloveniji, je razlog v tem, ker ni v Jeruzalemskih goricah lastnika nad 100 ha velikosti, v vsej Sloveniji pa jih je dovolj.²⁰ Toda Jeruzalemske gorice imajo izrazito kmečki značaj, skoro vsem izmed 733 lastnikov zemljiških gospodarstev v Jeruzalemskih goricah je zemlja edini, odnosno glavni vir preživljanja, do-

čim je v vsej Sloveniji dobra ¹⁄₅ zemljiških lastnikov, ki jim je dohodek iz zemlje stranskega značaja.²¹

Zavoljo izrazito kmečkega značaja Jeruzalemskih goric je potreba po zemlji še izrazito občutnejša. Kaki so notranji odnosi med 733 zemljiškimi gospodarstvi iz povprečij ni razvidno. Vsa izmed 733 gospodarstev nimajo vseh kultur. Podrobneje je to razvidno iz spodnje preglednice na str. 32.

Med 733 zemljiškimi gospodarstvi lastnikov iz Jeruzalemskih goric je 13.78 odstot. brez njiv in nima osnovnih pogojev, da bi na lastni zemlji pridelalo svoj kruh. 39.7 odstot. lastnikov nima travnika odnosno 23.0 odstot. lastnikov nima pašnika, brez travnika in pašnika skupno pa je 14.19 odstot. vseh lastnikov iz Jeruzalemskih goric (104 lastniki in sicer velikosti do 0.5 ha 38, 0.5–1 ha 31, 1–2 ha 23, 2–5 ha 11, 5–10 ha 1). Eni sedmini (14.19 odstot.) lastnikov manjkajo osnovni pogoji za živinorejo; 20.7 odstot. lastnikov je brez vrtov in je brez osnovnih pogojev za sadjerejo; brez vinograda, najvažnejše zemljiške kulture v Jeruzalemskih goricah, je 21.69 odstot., torej čez eno petino vseh lastnikov; 34.65 odstot. (¹⁄₃ vseh!) lastnikov nima gozda, torej jim manjka najnujnejših drv za kurjavo in listja za steljo iz lastnega gozda.

Nastane vprašanje, v kakem razmerju so pri posameznih zemljiških gospodarstvih kulture.

Z lastništvom njiv je povezano 632 zemljiških gospodarstev izmed 733. Kako površino njiv imajo posamezna zemljiška gospodarstva, kaže podrobneje sledeča preglednica:

Pri teh gospodarstvih z njivami so mnoga taka, da lastniki nimajo po­gojev pridelati na lastni zemlji dovolj kruha (saj ima skoro četrtina vseh komaj po do 0.5 ha njiv!), nekatera gospodarstva pa imajo mnogo njiv, v prvi vrsti večja zemljiška gospodarstva, tako da imajo pogoje pridelati za lastno porabo, za prodajo ali za delovno silo, odnosno lahko dado njive v zakup.

Travnike in pašnike ima 629 zemljiških gospodarstev izmed 733. Po­drobneje je njih lastništvo razvidno iz sledeče preglednice:

Tudi pri gospodarstvih s travniki in pašniki so mnoga taka, da nudijo tesne pogoje za vzdrževanje živine (saj ima skoro polovica vseh komaj po do 0.5 ha travnikov in pašnikov).

Gozdove ima 479 zemljiških gospodarstev izmed 733 (34.65 odstot. go­spodarstev je brez gozda!). Podrobneje je to razvidno iz sledeče preglednice:

Med gospodarstvi z gozdom je skoro polovica (219) takih, kjer gozd skopo krije potrebo po kurivu, saj skoro polovica gospodarstev nima gozda nad 1 ha velikosti. Večja gospodarstva pa imajo pogoje, da iz lastnega gozda krijejo potrebo po kurjavi, še več, imajo pogoje za prodajo lesa, šibja in Ustja za steljo. Mah gozdovi so izčrpani.

Vrtove ima 581 zemljiških gospodarstev izmed 733. Podrobneje je to razvidno iz sledeče preglednice:

Pri lastnikih iz Jeruzalemskih goric izrazito prevladujejo mali vrtovi, tri četrtine vrtov (422 izmed 581!) je velikih do 0.5 ha, le 10 vrtov meri nad 2 ha (2–3 ha 8, 3–4 ha 1, 10–15 ha l).²²

Vinogradi so najvažnejša zemljiška kultura v Jeruzalemskih goricah.

Vinograde ima 574 zemljiških gospodarstev izmed 733.²³ Podrobneje je to razvidno iz sledeče preglednice:

Prevladujejo mali vinogradi, saj je nad tri petine vinogradov teh lastni­kov iz Jeruzalemskih goric velikosti do 0.5 ha. Vsa zemljiška gospodarstva z vinogradi nad 4 ha velikosti (7) niso kmečka gospodarstva. Njih lastniki (Ulm, Litmerk; Beniger, Mihalovci; Cerkev Sv. Miklavž; Fischerauer, Plešivec; Kodolitsch, Gomila; Košar, Kog; Breznik, Kog) obdelujejo zemljo z mezdno delovno silo.

Med vsemi 733 lastniki iz Jeruzalemskih goric je lastništvo posameznih kultur v sledečem razmerju, kakor kaže preglednica (število lastnikov izraženo v odstotkih):

To razmerje je za skrajno večino zemljiških gospodarstev lastnikov iz Jeruzalemskih goric neugodno, skrajno neugodno ob dejstvu, da ima teh 733 lastnikov le 56.63 odst. produktivne površine Jeruzalemskih goric, od­nosno le: 76.36 odst. vseh njiv, 68.64 odst. vseh travnikov, 48.97 odst. vseh vrtov, 30.49 odst. vseh vinogradov, 58.87 odst. vseh pašnikov, 53.94 vseh gozdov.

Med 733 zemljiškimi gospodarstvi lastnikov iz Jeruzalemskih goric je 718 individualnih ali družinskih, 15 pa raznih ustanov (gasilska društva Vitan, Radomerje, Podgradje; upravna občina Kog; šolske občine: Sv. Bolfenk, Sv. Miklavž, Svetinje; denarna zavoda: Kmečka hranilnica in posojilnica Sv. Bolfenk, Hranilnica in posojilnica za Sv. Miklavž itd. – Sv. Miklavž; cerkve: Sv. Bolfenk na Kogu, Sv. Miklavž, Svetinje, Cerovec, Jeruzalem, Podgradje). Te ustanove imajo v Jeruzalemskih goricah skupno 76.9 ha zemlje. Podrobneje to kaže sledeča preglednica:

Največ je cerkvenega, med njimi ima samo cerkev Sv. Miklavž (46.3 ha, od tega 12.2 ha njiv, 4.2 ha travnikov, 3.3 ha vrtov, 6.8 ha vinogradov, 7.1 ha pašnikov, 12.2 ha gozdov, 0.5 ha stavbišč), ki je drugo največje zemljiško gospodarstvo lastnikov iz Jeruzalemskih goric, eno izmed 9 zem­ljiških gospodarstev z velikostjo nad 30 ha. Ostalih 8 gospodarstev nad 30 ha velikosti je individualnih ali družinskih. Njih lastniki imajo: Fischerauer I. M. – Plešivec 96.6 ha (od tega 34.1 ha vinogradov, 24.9 ha gozdov, 11.5 ha vrtov!); Munda F. – Ivanjkovci 38.1 ha (od tega 13.5 ha njiv, 11.5 ha gozda, 9.7 ha travnikov); Petovar L. – Ivanjkovci 35,1 ha (od tega 10.3 ha njiv, 8.6 ha gozdov, 7.3 ha travnikov); Rajh L. I. – Sv. Miklavž 35.2 ha (od tega 11.9 ha njiv, 11.8 ha gozdov, 6.7 ha travnikov); Filipič I. M. – Radomerje 34.3 ha (od tega 11.8 ha njiv, 9.1 ha gozdov); Vavpo­tič I. I. – Libanja 31.0 ha (od tega 11.2 ha njiv, 10.8 ha gozdov); Kodolitsch- Gomila 30.9 ha (od tega 16.7 ha vinogradov!); Lah J. K. – Sv. Miklavž 30.7 ha (od tega 13.3 ha gozdov, 8.5 ha njiv). Pri kmečkih gospodarstvih prevladujejo njive, gozdovi in travniki, pred ostalimi kulturami v prvi vrsti pred vinogradi, pri gospodarstvih zemljiške gospode (cerkev Sv. Miklavž, Fischerauer, Kodolitsch) pa so tudi veliki vinogradi, ki dajejo značaj tem gospodarstvom. Podobno je tudi pri ostalih zemljiških gospodarstvih lastnikov iz Jeruzalemskih goric, saj ima vsa gospodarstva z vinogradi nad 4 ha zem­ljiška gospoda, razen gornjih treh še: Beniger O. – Mihalovci 30.0 ha (od tega 8.84 ha gozdov, 7.7 ha vinogradov); Košar R. – Kog 22.4 ha (od tega 10.3 ha vinogradov); Breznik J. A. – Kog 16.9 ha (od tega 5.0 ha vinogradov); Ulm M. – Litmerk 8.4 ha (od tega 4.1 ha vinogradov). Nekateri od te zemljiške gospode (Fischerauer, Kodolitsch, Beniger) so tuje krvi in tuje zavesti; v primeri z ostalimi zemljiškimi gospodarstvi lastnikov iz Jeruzalemskih goric imajo dvakrat toliko zemlje kakor vsa gospodarstva do 1 ha velikosti. So 3 (0.41 odst. vseh zemljiških gospodarstev lastnikov iz Jeruzalemskih goric), imajo 157.5 ha produktivne zemlje (4.13 odst. vse produktivne zemlje lastnikov iz Jeruzalemskih goric), od tega 58.5 ha vinogradov (13.97 odst. vseh vinogradov lastnikov iz Jeruzalemskih goric), gospodarstev z velikostjo do 1 ha je 159 (21.69 odst.) z 81.0 ha zemlje (2.13 odst.), od tega 30.8 ha vinogradov (7.35 odst.).

Čigavi so vinogradi?

Vinogradi dajejo osnovni značaj zemljiško-gospodarski strukturi Jeru­zalemskih goric. Merijo 1363,2 ha ali 21,65 odst. celotne produktivne po­vršine v Jeruzalemskih goricah. Izmed vseh 1417 lastnikov, ki imajo v Jeruzalemskih goricah zemljo, nima vinogradov 249 lastnikov. Zemljiška gospodarstva 1168 lastnikov imajo poleg ostalih zemljiških kultur v Jeru­zalemskih goricah tudi vinograde. Podrobneje je to razvidno iz sledeče pre­glednice:

Celih 22,37 odst. lastnikov iz Jeruzalemskih goric je brez vinograda.²⁴ Med ostalimi lastniki zemlje v Jeruzalemskih goricah nima tu vinogradov 12.43 odst., in to v razmerju, da je sorazmerno manjši odstotek brez vino­gradov, čim bolj je bivališče oddaljeno od Jeruzalemskih goric. Izjema so lastniki iz drugih predelov države.²⁵

Vinogradi 1168 zemljiških gospodarstev z vinogradi v Jeruzalemskih go­ricah so različne velikosti, kar je podrobno razvidno iz sledeče preglednice:

Izrazito prevladujejo mali vinogradi, saj je skoro polovico velikih le do 0.5 ha, odnosno tri četrtine vseh je velikih le do 1 ha. Vinogradov nad 4 ha velikosti je 52 (4,44 odst. vseh). Pri teh vinogradih prevladujejo lastniki izven Jeruzalemskih goric (45) pred onimi iz Jeruzalemskih goric (7). Pri lastnikih izven Jeruzalemskih goric so vinogradi povprečno znatno večji kakor pri lastnikih iz Jeruzalemskih goric. To je podrobneje razvidno iz primerjave med številom lastnikov in med celotno površino vinogradov, kakor jo kaže sledeča preglednica:

Izrazito prevladujejo večji vinogradi pri lastnikih iz Ormoža–Ljuto­mera, iz ostale Slovenije, najbolj pa pri lastnikih izven države.

Med 52 gospodarstvi zemljiške gospode, ki ima v Jeruzalemskih goricah vinograde nad 4 ha velikosti, je 7 gospodarstev cerkvenih ustanov (od tega 2 župni cerkvi, 1 škofija, 4 samostani), 1 gospodarstvo upravnih občin, 9 gospodarstev baronov, grofov, vojvod, 35 gospodarstev druge zemljiške gospode. Podrobneje kaže to sledeča preglednica:

Ti lastniki imajo v Jeruzalemskih goricah 1695.0 ha celotne produktivne površine, to je 26.92 odst. celotne produktivne površine Jeruzalemskih goric. Podrobneje kaže to sledeča preglednica:

Vinogradov pa imajo ti lastniki 577.5 ha odnosno 42.37 odst. vse površine vinogradov v Jeruzalemskih goricah, kar v podrobnosti kaže sledeča pre­glednica:

Teh 52 zemljiške gospode ima v Jeruzalemskih goricah toliko zemlje kakor vsi lastniki iz Jeruzalemskih goric z gospodarstvi do 10 ha in jih je 627. Vinogradov pa ima teh 52 zemljiške gospode v Jeruzalemskih goricah znatno več (577.5 ha) kakor vsi ostali lastniki vinogradov, ki bivajo v Jeruzalemskih goricah in jih je 562 ter imajo vsi le 331.0 ha vinogradov, odnosno ima 52 zemljiške gospode v Jeruzalemskih goricah toliko vino­gradov, kakor vsi ostali lastniki iz Jeruzalemskih goric (562) in iz sosednjih kmečkih naselij (401), torej skupno 963 lastnikov s 606.3 ha vinogradov.

To je le največja zemljiška gospoda, ki je lastnica zemljišč v Jeruzalem­skih goricah, kjer merijo samo vinogradi nad 4 ha velikosti.

Razen teh ima v Jeruzalemskih goricah zemljišča še 14 cerkvenih ustanov (5 iz Jeruzalemskih goric, 4 iz sosednjih naselij, 1 iz Ormoža, 2 iz Maribora, 2 izven države – samostana) skupno 67.1 h (od tega 24.9 ha vinogradov), 3 denarni zavodi (2 iz Ormoža–Ljutomera, 1 iz Maribora) skupno 38.0 ha (od tega 6.8 ha vinogradov), 1 upravna občina (iz Ormoža) skupno 15.2 ha (od tega 2.7 ha vinogradov) ter ostala zemljiška gospoda iz Ormoža–Ljutomera, iz ostale Slovenije, ostalih predelov države in izven države, skupno 162 lastnikov zemljišč odnosno 138 lastnikov zemljišč z vinogradi, ki imajo skupno 503.1 ha (od tega 169.9 ha vinogradov).

Skupno ima ta zemljiška gospoda (poleg 52 z največjimi zemljišči) v Jeruzalemskih goricah 180 zemljišč odnosno 156 zemljišč z vinogradi, ki merijo 623.4 ha, od tega 204.3 ha vinogradov.

Vsa zemljiška gospoda pa ima v Jeruzalemskih goricah 2318.4 ha zemlje, to je 36.82 odst. vse produktivne površine Jeruzalemskih goric. Ta gospoda ima 781.8 ha vinogradov, to je 57.36 odst. vse površine vinogradov v Jeru­zalemskih goricah. Od tega je samo cerkvene zemlje 433.4 ha ali 6.88 odst. vse produktivne površine, odnosno 154.2 ha vinogradov ali 11.32 odst. vse površine vinogradov v Jeruzalemskih goricah (samo cerkve izven naše države – 5 samostanov in 1 škofija – imajo v Jeruzalemskih goricah 182.0 ha zemlje, od tega 78.6 ha vinograda!). Grofovske pa je 365.5 ha površine ali 5.81 odst. vse površine, odnosno 119,1 ha vinogradov ali 8.74 odst. vse površine vinogradov v Jeruzalemskih goricah.

Čigavi so torej vinogradi?

Od vseh vinogradov v Jeruzalemskih goricah ima gospoda 57.36 odst. (cerkve 11.32 odst., grofje 8.74 odst., drugi 37.30 odst.), 397 okoliških kmečkih družin 19.62 odst., 557 kmečkih družin iz Jeruzalemskih goric 23.02 odst.

Bivališča.

V vseh naseljih v 26 katasterskih občinah v Jeruzalemskih goricah je 1732 hiš.²⁶ V 661 hišah bivajo družine lastnikov, v 850 hišah bivajo viničarske družine, v 38 hišah drugi najemniki, 183 hiš pa je praznih. V posameznih kat. občinah je to stanje, kakor kaže preglednica, sledeče:

Vseh lastnikov zemlje v Jeruzalemskih goricah, ki bivajo istotam, je 733, v lastnih hišah jih biva 661, torej jih je 72 (ali 9.82 odst.) brez lastnih hiš. Med temi 72 lastniki so nekatere ustanove (gasilna društva, upravne občine, agrarne zajednice, denarni zavodi), ki nimajo značaja družine, ostali lastniki brez lastnih hiš bivajo nekateri v hišah lastnikov 661 hiš, nekateri pa v 38 hišah kot najemniki. Med onimi, ki bivajo v tujih hišah (v preglednici so označeni kot “drugi”) je nekaj lastnikov zemlje, nekaj malih obrtnikov, oskrbnikov in izobražencev (predvsem učiteljev). Izmed teh 38 hiš jih je 25 last ljudi iz Jeruzalemskih goric, 3 iz sosednjih kmečkih naselij, 5 iz Ormoža in Ljutomera, po 1 iz ostale Slovenije in drugih predelov države, 3 pa imajo lastniki izven države.

Viničarije.

V 850 hišah bivajo viničarske družine. Lastništvo teh viničarij je po­drobno razvidno iz sledeče preglednice:

V polovici (49.08 odst.) vseh hiš v Jeruzalemskih goricah bivajo viničarji. Vinogradi v Jeruzalemskih goricah merijo 1363.2 ha (21.65 odst. produktivne površine). Ti vinogradi so last 1168 zemljiških lastnikov. Na posameznega lastnika odpade povprečno 0.7 viničarije, odnosno pripade posamezni oblju­deni viničariji povprečno 1.6 ha vinograda. Podrobneje je to razvidno iz sledeče preglednice:

Sorazmerno najmanj viničarij imajo lastniki iz Jeruzalemskih goric (pov­prečno 0.4 viničarij na lastnika), sorazmerno največ pa ormoška in ljutomerska meščanska gospoda ter zemljiška gospoda izven naše države (1.9 odnosno 2.7). Da ne pripada sorazmerno največ vinograda posameznim viničarijam lastnikov iz Jeruzalemskih goric (pripade povprečno 1.9 ha) in ne soraz­merno najmanj posameznim viničarijam lastnikov iz Ormoža in Ljutomera ter izven naše države (pripada povprečno 1.6 ha odnosno 2.1 ha), temu je vzrok v velikostni strukturi vinogradov pri posameznih skupinah lastnikov (pri lastnikih iz Jeruzalemskih goric prevladujejo mali vinogradi!). Bolje je to razvidno iz naslednje preglednice, kjer je upoštevan tudi slojni vidik:

Med številom lastnikov in med številom viničarij, ki jim pripadajo, je občutno nesorazmerje pri posameznih slojnih skupinah. Kmečko ljudstvo v Jeruzalemskih goricah in v sosednjih naseljih ima 82.68 odst. vseh zemljiških gospodarstev z vinogradi, toda le 49.06 odst. vseh viničarij; zemljiška gospoda ima 17.32 odst. gospodarstev in 50.94 odst. viničarij, od tega 52 gospodarstev z vinogradi nad 4 ha velikosti (4.45 odst. vseh gospodarstev z vinogradi v Jeruzalemskih goricah) celih 31.64 odst. viničarij. Saj odpade povprečno na posamezno gospodarstvo pri veliki zemljiški gospodi (nad 4 ha vinograda!) 9.0 viničarij (cerkve), odnosno 5.4 (grofje itd.), odnosno 4.4 (ostala velika zemlj. gospoda). Podrobno je to razvidno iz sledeče preglednice:

Med posameznimi slojnimi skupinami lastnikov vinogradov v Jeruzalem­skih goricah se gornje nesorazmerje še stopnjuje v primerjavi števila lastnikov in števila viničarij s celotno površino pripadajoče površine vinogradov, kakor kaže sledeča preglednica (izraženo v odstotkih od celote):

Neznaten odstotek lastnikov (4.45 odst.) ima skoro tretjino (31.64 odst.) vseh viničarij, čez dve petini (42.38 odst.) vse vinogradne površine; oni imajo povprečno vsak nad 4 viničarije (cerkve 9.0, grofje 5.4, drugi 4.4), toda posamezni viničariji pripada pri teh lastnikih povprečno nad 2 ha vinograda (cerkve 2.0 ha, grofje 2.4 ha, drugi 2.1 ha). Ostala gospodarstva zemljiške gospode (12.87 odst.) imajo petino vseh viničarij (19.30 odst.), a sedem desetin (14,98 odst.) vse vinogradne površine; med njimi imajo skoro vsa viničarije (cerkve povprečno vsaka 1.6, drugi 0.9); brez viničarij je le nekaj lastnikov iz drugih predelov države in izven nje; to so lastniki malih vinogradov, skoro sami odseljenci iz Jeruzalemskih goric. Posamezni viničarij i v tej skupini pripada povprečno 1.2 ha vinograda.

Kmečko ljudstvo iz Jeruzalemskih goric in iz sosednjih kmečkih naselij, štiri petine (82.68 odst.) vseh lastnikov ima polovico (49.06 odst.) vseh viničarij, a le dve petini (42.64 odst.) vse vinogradne površine; več kakor polovico teh lastnikov je brez viničarij (na posameznega lastnika odpade 0.4 viničarij, odnosno na one iz Jeruzalemskih goric 0.3, na one iz sos. naselij 0.6 viničarij). Pri teh lastnikih pripade posamezni viničariji 1.4 ha vinograda (1.8 ha, odnosno 1.1 ha).

Vsa ta dejstva so podrobneje razvidna iz sledeče preglednice:

Prazne hiše.

Praznih hiš je v Jeruzalemskih goricah 183 (10.56 odstotkov vseh hiš), sorazmerno zelo mnogo. Izmed 183 praznih hiš jih imajo lastniki iz Jeruzalemskih goric 69. Večina med njimi so zapuščene in napol razpadle viničarije s kletjo in po enim stanovanjskim prostorom, nekaj lastnikov", večjih gruntarjev pa ima pri vinogradih poleg viničarije prazno hišo zase. Lastniki iz sosednjih kmečkih naselij imajo 56 praznih hiš, viničarij, ki so mnoge med njimi tudi zapuščene. Nekaj lastnikov (veliki gruntarji in zem­ljiška gospoda) ima lepe hrame zase. Zemljiška gospoda iz Ormoža in Ljutomera ima 23 praznih hiš, iz ostale Slovenije 15, iz drugih predelov države 3, izven države 17. Te hiše so skoro izključno veliki gospodarski hrami po najlepših vrhovih in grebenih sredi goric, ki se v nje vseli gospoda samo o trgatvi. Nekateri teh hramov s prostornimi kletmi so kakor trdnjave sredi vrhov in so najočitnejši svedoki večstoletnega gospodstva nad to zemljo, ki traja v naše dni.

Zaključki.

Predniki ljudstva, katero danes živi v Jeruzalemskih goricah, so pod­ložni graščinski in klošterski gospodi stoletja kultivirali to zemljo. Redili so zemljiško gospodo in njene oborožene tolpe, ki so varovale obmejno ozemlje germanskemu gospodstvu pred sosednjim ogrskim, hodile ropat v obmejno Medmurje in se ropajočim ogrskim in turškim tolpam umikale v utrjene gradove. Ozemlje Jeruzalemskih goric in sosednjih predelov je skozi stoletja doživelo neštete obmejne spopade, plenitve in roparske pohode.

Podložniki ormoške, veliko nedeljske, dornavske, ptujske, ljutomerske, radgonske, graške in druge grajske, cerkvene in pozneje tudi mestne gospode so obdelovali zemljo, ki je prehajala iz fevda v fevd in v roke bogatih mest­nih rodbin, in zemljo, ki so si jo v zadnjih stoletjih priborile ljudske množice zase. Iz roda v rod so se množice ljudstva v životarjenju ob lastni zemlji in zemlji gospode borile za golo življenje. Odkar so se zrahljali okovi neome­jenega gospodstva, so množice silile stran, iskat boljših pogojev svojemu ob­stanku. Skozi dobo prejšnjega in tega stoletja so odhajale množice ljudstva v svet za kruhom, izgubljale vez z rodno zemljo, ali pa je ostala vez v mali krpi zemlje, ki je v Jeruzalemskih goricah njihova last. To so zemljiška gospodarstva, ki jih še danes imajo mnogi odseljenci, kateri so si po bližnjih in daljnih mestih našli pogoje za življenje. Ta rod se je odtujil zemlji in ljudstvu na njej, a to zemljo še drži in jo izkorišča.

Ljudstvo iz kmečkih domov in iz viničarij obdeluje vso zemljo v Jeru­zalemskih goricah. Družine večjih gruntarjev obdelujejo lastno zemljo in se s svojim delom preživljajo od njenih sadov. Družine številnih malih kmečkih zemljiških gospodarstev obdelujejo lastno zemljo, ki jim ne nudi dovolj sadov za preživljanje. Iščejo dela in kruha tudi drugod, pri gruntarjih in pri zemljiški gospodi. Družine najštevilnejših viničarjev iščejo pogojev za pre­življanje na zemlji svoje gospode in pri gruntarjih.

S trdim delom od zore do mraka skuša ljudstvo na svojih silno razdroblje­nih parcelah pridelati čim več in mnogo vrst pridelkov. Na večjih gruntih je ta težnja do neke mere uspešna, na malih kmečkih gospodarstvih ne. Tako gospodarstvo žre samo sebe.

Ljudstvo, ki mora težačiti popolnoma ali deloma na tuji zemlji, dela na zemlji svojih gosposkih gospodarjev za stanovanje, za kos deputatne njive in pašnika ter za nizko denarno mezdo ob svoji hrani. Večina pa težači tudi tujim gosposkim gospodarjem zgolj za nizko denarno mezdo ob lastni hrani (“hodi v dero”) in pa svojim ter tujim kmečkim gospodarjem na odslužek drv in listja, za vožnjo, za krompir, koruzo in zrnje.

Iz dneva v dan, iz leta v leto si prizadevajo na kmečkih gruntih, da obde­lajo vso lastno zemljo s svojo družino in s posli, na malih kmetijah pa si po­leg tega prizadevajo, da družinski člani čim več delavnih dni v letu težačijo tudi drugod. To je borba za obstanek na gruntih in v trdem delu upiranje po­spešenemu propadanju gruntov, na malih gospodarstvih pa borba za kruh, ki ga lastna zemlja tukaj zadosti ne more dati. Iz leta v leto je na gruntih manj možnosti za težaka, na zemlji zemljiške gospode pa išče vedno več delavnih ljudi dela za vsako ceno. Ljudje z malih kmečkih zemljiških gospo­darstev odjedajo delo in kruh ljudstvu, ki je brez lastne zemlje, polovici vsega delovnega ljudstva v Jeruzalemskih goricah sploh.

Obdelovanje zemlje potrebuje v gotovih letnih razdobjih mnogo delovnih sil, v drugih manj in celo nič. So razdobja, ko dobi vsakdo kdor hoče delo na poljih, na travnikih in v vinogradih v Jeruzalemskih goricah ter v sosednjih kmečkih naseljih, a v drugih razdobjih odneha popolnoma obde­lovanje zemlje in spravljanje pridelkov. V domovih, kjer nudi lastna zemlja dovolj pridelkov, so dani pogoji za preživljanje, v večini domov, kjer je malo lastne zemlje, odnosno sploh nič – pri večini vsega ljudstva – vladata brezdelje in lakota. Pičli zaslužki, posebno 6 do 8 dinarska dnevna mezda pri zemljiški gospodi, ne zadostujejo pri številnih družinah niti v dobi dela.

Da ohranijo čim več pridelkov zase, so prisiljene družine z lastno zemljo vedno bolj garati in delati same, poceniti obdelovanje in zvišati donosnost. Malo je družin, kjer so dani pogoji za to in vedno težji so pogoji. Kljub krčevitemu prizadevanju za ohranitev, propadajo v vedno večjem brezmočju domovi.

V vedno večjem številu in vedno bolj so prisiljeni iz kmečkih domov prodajati sadje in v trgatev mošt za vsako ceno, vedno bolj odjedajo mlatičem s cepmi zaslužek mlatilnice, ki opravijo inlatev ceneje. Vedno več pridelka odjedajo kmečkim domom nujni nakupi, dajatve itd.

Nešteto je silnic in vzrokov, ki so ustvarjali in ustvarjajo nevzdržno težke pogoje preživljanja ljudstva v Jeruzalemskih goricah in nešteto je pojavov, ki spremljajo to krčevito borbo in životarjenje ob zemlji. Med osnovnimi vzroki pa so zemljiško lastninski odnosi, ki silijo k splošnemu propadanju življa v Jeruzalemskih goricah. Najbogatejše dohodke iz zemlje pobere zemljiška gospoda, ki je lastnica najrodovitnejše zemlje, najštevilnejši med to gospodo pa so potomci večstoletne ljudstvu in narodu, ki mu to ljudstvo pripada, po krvi in po zavesti tuje in sovražne gosposke.

Zajeziti propadanje slovenskega ljudstva v Jeruzalemskih goricah, ustva­riti nove pogoje življenja tega in bodočih rodov je nujno. Nujen je eden osnovnih ukrepov s smotrom, da postane zemlja v Jeruzalemskih goricah last onih, ki jo obdelujejo. Nujna je popolna zemljiška reforma kot eden osnovnih pogojev boljše bodočnosti kakor je bila preteklost in kakor je sedanjost v življenju tega ljudstva.

18 Na podlagi ljudskega štetja l. 1931 je v Sloveniji (v Dravski banovini) 156.628 zemljiških gospodarstev in sicer velikosti: 11.8 odstot. do 0.5 ha, 8.5 odstot, 0.5–1 ha, 12.7 odstot. 1–2 ha, 24.4 odstot. 2–5 ha, 18.7 odstot. 5–10 ha, 15.8 odstot. 10–20 ha, 8.1 odstot. nad 20 ha. Podatki: Statistični godišnjak 1935–36.

19 V vsej Sloveniji pripada celotna površina posameznim skupinam zemljiških gospodarstev izraženo v odstotkih: do 0.5 ha 0.4, 0.5–1 ha 0.8, 1–2 ha 2.3, 2–5 ha 9.8, 5–10 ha 16.2, 10–20 ha 26.9, nad 20 ha 43.6 odstotkov. (Glej Sta­tistični godišnjak 1935–36.)

20 Skupno 485 zemljiških gospodarstev, ki merijo nad 100 ha, od tega 299 velikosti 100–200 ha, 131 velikosti 200–500 ha in 55 velikosti nad 500 ha. (Glej Statistični godišnjak.)

21 Med 154.628 zemljiškimi gospodarstvi celih 32.877 gospodarstev, med temi kar polovica velikosti do 1 ha, četrt velikosti 1–2 ha, šestina velikosti 2–5 ha itd. (Glej Statistični godišnjak.)

22 Lastniki izven Jeruzalemskih goric pa imajo v Jeruzalemskih goricah 27 vrtov nad 2 ha velikosti in sicer velikosti 2–3 ha 14, 3–4 ha 6, 4–6 ha 2, 6–10 ha 2, 10–15 ha 3 vrtove.

23 Všteti so tudi vinogradi, ki jih imajo ti lastniki izven Jeruzalemskih goric, skupno 3.6 ha; izven Jeruzalemskih goric ima vinograde 12 lastnikov iz Jeruza­lemskih goric, med njimi 5 samo izven, 7 pa izven Jeruzalemskih goric in v njih.

24 5 lastnikov iz Jeruzalemskih goric, ki imajo vinograde v sosednjih na­seljih, tu ni upoštevanih.

25 Med njimi so večinoma izseljenci iz Jeruzalemskih goric, ki so ostali lastniki zemlje v Jeruzalemskih goricah.

26 Gradivo: seznami hiš s podatki o številkah, lastnikih, njih bivališču, stanovalcih in njih poklicu. Seznami naloženi pri upravnih občinah v Svetinjah (za Litmerk, Libanjo, Pavlovski vrh, Mihalovce, Ivanjkovce, Veličane, Cerovec, Brebrovnik-del), pri Sv. Miklavžu (za Plešivec, Brebrovnik-del, Vinski vrh, Sv. Miklavž, Kajžar, Vuzmetince, Ilovce, Hermance), na Kogu (za Gomilo, Kog, Lačaves, Vitan, Jastrebce), za kat. občine Radomerje, Gresovščak, Slamnjak, Rinčetova graba, Nunska graba, Presika izdelani v svrhe te študije. Vse po stanju konec l. 1937.

Naslovna stran