Georgij Plehanov
ANARHIZEM IN SOCIALIZEM
Delo mojega prijatelja Georgija Plehanova, Anarhizem in socializem, je bilo prvotno napisano v francoščini, nakar je bilo prevedeno v nemščino (Bernstein) in izdano v brošuri nemške socialdemokratske založbe Vorwärts. Kasneje sem ga sama prevedla v angleščino, prevod pa je bil delno izdan v Weekly Times in Echo.
Kar se tiče same knjige. So nekateri, ki mislijo, da je dragoceni čas tako znamenitega pisatelja in misleca, kot je Plehanov, enostavno izgubljen z zbadanjem anarhističnih frazerjev. Ampak je na žalost veliko mnogo mlajših, nevednih in ignorantskih, ki radi jemljejo besede za dejanja, olepšane fraze za vodilo, zgolj hrup in trušč za revolucionarno dejavnost in ki so ali premladi ali preveč nevedni, da bi spoznali, da ta hrup in trušč ne pomenita nič. Delo je napisano zavoljo teh ljudi, kateri se kot Plehanov resno lotijo anarhizma in ne mislijo, da je to izguba časa, ker pomaga bralcem videti pravi pomen anarhizma.
To Plehanovo delo ima dvojni pomen, ker je socialistično gibanje še vedno neorganizirano, ker je še vedno zmeda in nevednost na vseh političnih in gospodarskih vprašanjih (z izjemami med večjimi socialističnimi organizacijami) med pristaši Social-Demokratske Federacije (in tudi med mladimi S. D. F. člani je nekakšna bleda ideja, da je anarhizem odlična revolucionarna ideja), je bilo veliko spogledljivosti z anarhizmom in to z občutkom, da je zelo “napreden”. Medtem, ko stari sindikalisti kričijo “brez politike!”, je anarhizem igral nezavestno reakcijo. Ne smemo spregledati dejstva, da je Socialistična Zveza postala, medtem ko smo jo nekateri zapustili, anarhistična organizacija. Da od takrat naprej njeno vodstvo prisega anarhizmu. Medtem pa ni voditelj nove stranke pred nedavnim nič okleval, skupaj to tako imenovano politično stranko, pri razglasitvi njegovega anarhističnega sočutja, ko je izjavil, da “se anarhistične metode razlikujejo od socialističnih v tem, da so prve bolj goreče kot zadnje.”
Pomembno je tudi to, da se še enkrat pokaže, kako anarhizem in nihilizem nimata nič več skupnega kot anarhizem in socializem. Kot je Plehanov rekel na mednarodnem Züriškem kongresu: “Mi (Rusi) smo morali prenašati vse oblike preganjanja, vso možno bedo, ampak bili smo oproščeni ene sramote, enega ponižanja; mi vsaj nimamo anarhistov.” Izjava, ki so jo potrdili in poudarili drugi ruski revolucionarji in predvsem tudi ameriški delegat, Abraham Cahan - sam kot ruski begunec. Ljudje, ki bojujejo svojo heroično vojno proti carizmu v Rusiji in na Poljskem, nimajo nič več skupnega z anarhizmom kot sta imela ustanovitelja modernega socialističnega gibanja - Karl Marx in Friedrich Engels.
Ta kratka Plehanova knjiga bo prav gotovo pokazala, da je anarhizem le še eno ime za reakcijo. Bolj kot so anarhisti slepo predani svojim idejam, tem bolj tragična in nevarna postaja njihova vloga v delavskem gibanju.
ELEANOR MARX AVELING
Green Street, Orpington, Kent
avgust, 1895