Mezda, cena in profit
Presežno vrednost ali tisti del celotne vrednosti blaga, v katerem je opredmeteno delavčevo presežno delo ali neplačano delo, imenujem profit. Vsega tega profita ne spravlja v svoj žep industrijski kapitalist. Zemljiški monopol omogoča zemljiškemu lastniku, da si prilašča del te presežne vrednosti pod imenom renta, pa naj se uporablja zemlja za kmetijstvo, zgradbe ali železnice ali za kakršnekoli druge produktivne namene. In na drugi strani: že samo dejstvo, da omogoča posest delovnih sredstev industrijskemu kapitalistu producirati presežno vrednost ali, kar je isto, prilaščati si določeno množino neplačanega dela, omogoča lastniku delovnih sredstev, ki jih posoja v celoti ali delno industrijskemu kapitalistu – omogoča, skratka, kapitalistu, ki posoja denar – da zahteva zase pod imenom obresti drug del te presežne vrednosti, tako da ostane industrijskemu kapitalistu kot takemu samo to, kar imenujemo industrijski ali trgovski profit.
Vprašanje, kateri zakoni urejajo to razdelitev celotne vsote presežne vrednosti med te tri kategorije ljudi, ni v nobeni zvezi z našim predmetom. Iz tega, kar sem doslej ugotovil, pa izhaja vendarle:
Renta, obresti in industrijski profit so samo različna imena za različne dele presežne vrednosti blaga ali neplačanega dela, ki je v njem opredmeteno, in ti deli izvirajo na enak način iz tega vira in samo iz tega vira. Ne izvirajo iz zemlje kot take ali iz kapitala kot takega, temveč zemlja in kapital omogočata svojim lastnikom, da dobivajo ustrezne deleže iz presežne vrednosti, ki jo je industrijski kapitalist izžel iz svojega delavca. Za delavca samega je podrejene važnosti, ali vtakne to presežno vrednost, ki je rezultat njegovega presežnega dela ali neplačanega dela, v celoti v svoj žep industrijski kapitalist ali pa je le-ta dolžan plačati del presežne vrednosti pod imenom rente in obresti drugim osebam. Če pa uporablja industrijski kapitalist samó svoj kapital in je sam zemljiški lastnik, tedaj gre vsa presežna vrednost v njegov žep.
Industrijski kapitalist je tisti, ki neposredno izžema iz delavca presežno vrednost, ne glede na to, kolikšen del te presežne vrednosti mu je navsezadnje mogoče obdržati zase. Okoli tega odnosa med industrijskim kapitalistom in mezdnim delavcem se torej vrti ves mezdni sistem in ves sedanji produkcijski sistem. Nekateri občani, ki so sodelovali v naši debati, so bili torej na zmotni poti, ko so poskušali stvar olepšati in obravnavati ta osnovni odnos med industrijskim kapitalistom in delavcem kot vprašanje druge vrste, čeprav so imeli prav, ko so trdili, da bi pri sedanjih razmerah povišanje cen prizadelo v zelo neenaki meri industrijskega kapitalista, zemljiškega lastnika, denarnega kapitalista in – če hočete – davkarja.
Še nekaj drugega izhaja iz tega, kar sem povedal.
Tisti del vrednosti blaga, ki predstavlja samo vrednost surovin, strojev, skratka, vrednost porabljenih produkcijskih sredstev, sploh ne tvori nobenega dohodka, temveč povrne samo kapital. Toda ne glede na to je napačno misliti, da je drugi del blagovne vrednosti, ki tvori dohodek ali ki se morda troši v obliki mezde, profita, rente, obresti, sestavljen iz vrednosti mezde, vrednosti rente, vrednosti profita itd. Pustili bomo za zdajle mezde ob strani in bomo obravnavah samo industrijski profit, obresti in rento. Pravkar smo videli, da se cepi presežna vrednost, ki tiči v blagu, ali tisti del njegove vrednosti, v katerem je opredmeteno neplačano delo, na različne dele, ki imajo tri različna imena. Toda bilo bi v nasprotju z resnico, če bi rekli, da je njegova vrednost sestavljena iz samostojnih vrednosti teh treh sestavin ali da se tvori tako, da se le-te seštejejo.
Če je ena delovna ura opredmetena v vrednosti 6 penijev, če traja delavčev delovni dan 12 ur, če je polovica tega časa neplačano delo, bo dodalo to presežno delo blagu presežno vrednost 3 šilingov, to se pravi vrednost, za katero ni bil plačan noben ekvivalent. Ta presežna vrednost 3 šilingov sestavlja ves fond, ki ga industrijski kapitalist lahko deli v kakršnemkoli razmerju z zemljiškim lastnikom in posojevalcem denarja. Vrednost teh 3 šilingov tvori mejo vrednosti, ki jo morajo ti deliti med seboj. Ni pa industrijski kapitalist tisti, ki dodaja vrednosti blaga poljubno vrednost za svoj profit, kateri se nato dodaja nadaljnja vrednost za zemljiškega lastnika itd., tako da bi vsota teh poljubno določenih vrednosti sestavljala celotno vrednost. Vidite torej, da je napačno tolikanj razširjeno mnenje, ki razcepitev neke določene vrednosti na tri dele zamenjuje s seštevkom treh neodvisnih vrednosti, ki da tvorijo to vrednost, s čimer celotno vrednost, iz katere izvirajo renta, profit in obresti, spreminja v poljubno velikost.
Če je celotni profit, ki ga je realiziral kapitalist, 100 f. št., imenujemo to vsoto, če jo imamo za absolutno količino, množino profita. Če pa izračunamo razmerje, v katerem je teh 100 f. št. z založenim kapitalom, imenujemo to relativno količino profitno mero. Očitno je, da se dá ta profitna mera izraziti na dva načina.
Vzemimo, da je 100 f. št. kapital, ki je bil založen v mezde. Če je ustvarjena presežna vrednost tudi 100 f. št. – to bi pomenilo, da obstoji polovica delavčevega delovnega dne iz neplačanega dela – in če bi merili ta profit z vrednostjo kapitala, založenega v mezde, bi dejali, da je mera profita 100 %, ker bi bila založena vrednost 100 in realizirana vrednost 200.
Če bi po drugi strani ne upoštevali samo kapitala, založenega v mezde, temveč celotni založeni kapital, npr. 500 f. št., od katerih bi 400 f. št. predstavljalo vrednost surovin, strojev itd., bi dejali, da je profitna mera samo 20 %, ker bi bil profit v znesku 100 samo petina celotnega založenega kapitala.
Prva oblika, v kateri je izražena profitna mera, je edina, ki vam kaže resnično razmerje med plačanim in neplačanim delom, resnično stopnjo eksploatacije (dovolite mi uporabiti to francosko besedo) dela. Druga oblika, v kateri je izražena, je tista, ki je v splošni rabi, in je tudi v resnici prikladna za določene namene. Vsekakor je zelo koristna, da prikrije, v kakšni meri izžema kapitalist iz delavca brezplačno delo.
V pripombah, ki jih moram še napraviti, bom uporabljal besedo profit za celotno množino presežne vrednosti, ki jo izžema kapitalist, ne glede na razdelitev te presežne vrednosti med različne osebe, in kadar bom uporabljal besedo profitna mera, bom vedno meril profit glede na vrednost kapitala, založenega v mezde.